Kaj je stres?
Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem), stresor pa je dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres. Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odzivanje na to dogajanje. Ko nek dogodek ali položaj pri posamezniku sproži intenzivne občutke žalosti, nemoči, tesnobe, jeze in strahu in ko stres, povezan s tem dogodkom ali položajem, posameznika ohromi in mu škoduje, govorimo o negativnem stresu (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006).
Zakaj so študentje ranljiva populacija?
Stres je neizogiben pojav današnjega načina življenja in uveljavitveno usmerjene družbe, kamor lahko uvrstimo tudi populacijo študentov. Čeprav so številne raziskave pokazale, da obstajajo psihološke in socialne težave, ki vplivajo na zdravje študentov, le-ti sebe dojemajo kot zdravo populacijo. Evropski raziskovalci so že pred leti začeli identificirati študente kot skupino z velikim tveganjem za zdravje (Petrova Yordanova, 2015). Gre za populacijo, ki je zelo zanimiva za preučevanje, kajti študenti so v obdobju dozorevanja in odraščanja.
Izpolnjevati morajo zahteve iz okolja, hkrati pa se soočajo z lastnimi sposobnostmi in interesi (Baša, Jevšnik in Domajnko, 2007). Pred študente, ki vstopajo v novo obdobje svojega življenja, so postavljene številne nove okoliščine in zahteve, ki lahko povzročijo stres in privedejo do neugodnih posledic. Študenti se soočajo s številnimi raznovrstnimi stresorji ter doživljajo visoko raven stresa v vsakdanjem življenju. Nekateri avtorji govorijo o dveh osnovnih dejavnikih, ki se povezujeta s stresom pri študentih – akademski in socialni (Mao, 2005).
Stresni dejavniki pri študentih
Za študente so specifični stresorji, ki so povezani s študijskimi obveznostmi in medosebnimi odnosi. Visoka raven stresa pri študentih se povezuje z zmanjšanjem uspešnosti pri opravljanju izpitov (Chambel in Curral, 2005). Petrova Yordanova (2015) navaja ugotovitve Eisenberga Gollusta, Goldbersteina in Hefnerja (2007), da je pri 40 % študentov na prvi in drugi stopnji študija njihova akademska uspešnost odvisna tudi od psihičnih in čustvenih težav. Kar 60 % dodiplomskih študentov ima visoko stopnjo anksioznosti in depresije (Tyson Wilsona, Croneja, Brailsforda in Lawsa, 2010). Vstopajo v številne vloge, niso le študenti, ampak so pogosto tudi zaposleni, postajajo partnerji in nekateri celo starši. Zato se velikokrat soočajo s pomanjkanjem časa in energije (Petrova Yordanova, 2015).
Kadar študenti doživljajo intenziven stres, se pogosto lotijo nezdravih vedenj, kot so neustrezne spalne navade, uživanje nezdrave hrane in zanemarjanje športne dejavnosti (Hudd idr., 2000). Študenti z manjšo socialno podporo so še bolj nagnjeni k nezdravim navadam. Pomemben dejavnik, ki pogosto povzroča stres pri študentih, je časovni pritisk. Kadar so študenti preobremenjeni z obiskovanjem predavanj, vaj in učenjem, doživljajo visoko stopnjo stresa. Primanjkuje jim časa za druženje s prijatelji, počitek, športno rekreacijo in spanje (Petrova Yordanova, 2015). V zadnjih desetletjih je znanost potrdila mnoge negativne učinke pomanjkanja spanja pri študentih; negativno vpliva na telesno in duševno zdravje.
Še posebej pa je pomembno redno ukvarjanje s športom. Športna dejavnost kot eden najpomembnejših dejavnikov zdravega življenjskega sloga je za študente pri spoprijemanju s stresom nedvomno zelo pomembna. Raziskave so pokazale, da so študenti, ki so redno športno dejavni, bolj srečni, samozavestni, optimistični, boljšega razpoloženja ter višje ocenjujejo kakovost svojega življenja. Športno dejavni študenti so manj pod stresom ter bolj zadovoljni s svojim življenjem (Videmšek in Vesnić, 2016).
Nekateri raziskovalci kot stresne dejavnike navajajo tudi ocenjevanje, tekmovalnost med sošolci, pritisk glede nadaljnje kariere, finančne težave itd. Zlasti v izpitnih obdobjih lahko povečana stopnja stresa privede do poslabšanja telesnega in duševnega zdravja.
Čeprav so to lahko resne težave, s katerimi se študenti sami ne morejo soočiti in bi morali poiskati zdravniško pomoč, tega prav zaradi časovne stiske ne storijo (Shaikh in Deschamps, 2006). Tako se velikokrat pojavljajo še somatska obolenja, kot so bolečine v trebuhu, glavoboli, slabosti itd. Stres se lahko pri študentih odraža z različnimi telesnimi, psihološkimi ali vedenjskimi znaki. Telesni znaki stresa so glavobol, slabost, omotičnost, bolečine v prsih, želodcu, pri srcu ali v spodnjem delu hrbta, povečano znojenje in bitje srca, pospešena presnova in prebavne motnje.
K psihološkim znakom stresa prištevamo živčnost, vznemirjenost in razdraženost, prisotnost negativnih misli, depresivnost, značilni so tesnobni občutki, nižja stopnja samospoštovanja, težave s koncentracijo, občutki manjvrednosti, izbruhi jeze in prizadetosti ter neprestan strah. Vedenjski znaki stresa pa so pretirano kritiziranje drugih, zmanjšana spolna sla, težave z govorom, pomanjkanje interesa za delo, motnje spanja, povečan ali pomanjšan apetit, težave pri odločanju in izolacija od družbe (Youngs, 2001; Škulj, 2018).
Odzivi na stresorje
Stresni dejavniki povzročajo različen odziv pri različnih ljudeh. Odziv posameznika je odvisen od njegove psihične stabilnosti, telesne konstitucije, življenjske zgodovine in trenutnega spleta okoliščin. Posameznik lahko v različnih obdobjih življenja in v različnih okoljih popolnoma drugače reagira na enako situacijo. V tej povezavi se lahko tudi dve različni osebi različno odzoveta na isti dražljaj iz okolja (Rakovec Felser, 1991).
Petrova Yordanova (2015) navaja izsledke raziskovalcev glede razlik v spolu. Skoraj dve tretjini študentk sta pogosto pod stresom, medtem ko je takšnih študentov le nekaj več kot tretjina. Za študentke, ki so pod stresom, je bolj verjetno, da bodo imele slabšo samopodobo in slabše zdravstvene navade. Študentke, ki zaznavajo več stresorjev, pogosto ne načrtujejo svojih obrokov oziroma jih izpustijo, v odgovor na slabo voljo se večkrat prenajedajo in se v stresnih obdobjih redijo.
Petrova Yordanova (2015) je ugotovila, da so v Sloveniji študenti manj podvrženi stresu kot študentke. Podjedova (2015) navaja podatke, da študenti sicer doživljajo več stresnih dogodkov kot študentke, vendar jih ocenjujejo bolj pozitivno kot študentke. Študenti se bolj poslužujejo strategij, ki so usmerjene k reševanju problema. Sem sodijo načrtovanje, aktivno spoprijemanje in sprejetje stresa. Študentke pa se najpogosteje poslužujejo strategije iskanja instrumentalne socialne podpore, kar pomeni, da za reševanje problema navadno potrebujejo pomoč drugih oseb.
Podobno je ugotovil Škulj (2018); študenti redkeje doživljajo občutek stresa in tesnobe ter pogosteje uporabljajo tehnike za spoprijemanje s stresom kot študentke, zato se lahko s stresom tudi lažje spoprijemajo. Colarič in Eder (2008) ugotavljata, da so ženske v primerjavi z moškimi bolj depresivne in anksiozne. Podobne rezultate navajajo tudi avtorji iz Nigerije; ugotovili so dvakrat večjo razširjenost depresije med osebami ženskega spola (Adewuya, Ola, Aloba, Mapayi in Oginni, 2006). Raziskava Dysona in Renkove (2006) pa kaže, da so se vloge moških in žensk v zadnjem času zelo zbližale in so zato razlike nepomembne.
Prehod iz srednješolskega v študentsko obdobje je za mlade lahko zelo stresno. Visoko raven stresa in depresije je tako opaziti zlasti pri študentih, ki obiskujejo prvi letnik (Dyson in Renk, 2006; Colarič in Eder, 2008) ter med študenti, ki so bolj oddaljeni od doma (Brooks in Dubois, 1995). Študenti prvih letnikov se soočajo s številnimi problemi, kot so izbira predmetov, navajanje na nov način učenja, razumevanje učbenikov in člankov, napisanih v tujem jeziku, obiskovanje zgodnjih predavanj po neprespanih nočeh, finančne in zdravstvene težave itd.
Za veliko študentov je čas začetka študija tudi čas zamenjave kraja prebivališča, kar pogosto privede do domotožja in osamljenosti. Velikokrat to pomeni tudi izgubo pomembnih socialnih stikov in podpore družine ter prijateljev. Zato morajo znova zgraditi socialno mrežo, hkrati pa se srečujejo tudi s številnimi študijskimi zahtevami (Perry idr., 2007; Petrova Yordanova, 2015).
Soočanje s stresom
Študenti za soočanje s stresom uporabljajo različne strategije in stile spoprijemanja, ki se jih učijo in pridobivajo na podlagi lastnih izkušenj v procesih socialnega učenja že od otroštva naprej; najprej v interakciji s starši, pozneje pa z vzgojitelji, učitelji in vrstniki. Prav obdobje mladostništva s številnimi novimi izkušnjami je ključnega pomena za vzpostavljanje in prevzemanje konstruktivnih načinov spoprijemanja s stresom.
Nekateri avtorji predlagajo, da je treninge spoprijemalnih veščin koristno uvajati že v poznem otroštvu in s tem omogočiti mladim, da v obdobje mladostništva oziroma študentsko obdobje vstopijo bolj »opremljeni«; to bi olajšalo njihovo soočanje z različnimi razvojnimi zahtevami in izzivi (Dolenc, 2015). Značilnosti spoprijemalnega vedenja v otroštvu in mladostništvu je pomembna osnova in izhodišče za spoprijemanje s stresom v odraslosti.
Številni raziskovalci ugotavljajo, da so strategije spoprijemanja s stresom pomemben prediktor duševnega zdravja in psihološke prilagojenosti mladostnikov, predvsem na učnem področju (Hampel in Petermann 2006; Aydin 2010, v Dolenc, 2015). Raziskava (Tice in Baumeister, 1997) je pokazala, da študenti, ki odlašajo svoje študijske obveznosti, doživljajo manj stresa na začetku semestra in veliko več na koncu semestra, ko odlašanje ni več mogoče. Ti študenti imajo posledično več simptomov bolezni. Reševanje problemov lahko učinkovito odstrani stresorje, kar lahko privede do pozitivnega vpliva na zdravje posameznika.
Park in Adler (2003) sta preučevala stile spoprijemanja s stresom študentov Medicinske fakultete ter ocenila njihovo duševno in telesno zdravje ob koncu njihovega prvega letnika. Čeprav se je pri vseh študentih kot posledica kroničnega stresa skozi medicinsko izobraževanje pokazal negativni vpliv na telesno in duševno zdravje, so se pokazale tudi nekatere razlike; pri študentih, ki so uporabljali več načrtovanega reševanja problemov, se je pokazalo manjše poslabšanje zdravja.
Podobne so tudi ugotovitve Crocketta idr. (2007); udeleženci, ki so v večji meri uporabljali izogibajoče spoprijemanje, so bolj pogosto doživljali anksioznost in depresijo v primerjavi s tistimi, ki so izbrali spoprijemanje, usmerjeno na rešitev problema (Petrova Yordanova, 2015). Problematika stresa pri mladih je v času hitrih družbenih sprememb zelo dinamična in zapletena, zato je na tem področju strokovno delo, podprto z raziskovalnimi izsledki, ena izmed najodgovornejših nalog družbe.
Stres in spoprijemanje z le-tem pri študentih Univerze v Ljubljani
Namen naše raziskave je bil analizirati stres ter načine spoprijemanja z njim pri študentih izbranih fakultet Univerze v Ljubljani.
V raziskavo je bilo vključenih 622 študentov prvega in tretjega letnika dodiplomskega študija šestih fakultet Univerze v Ljubljani: Medicinske fakultete, Fakultete za šport, Ekonomske fakultete, Fakultete za strojništvo, Pedagoške fakultete in Biotehnične fakultete. Vprašalnik je izpolnilo 40,5 % študentov moškega in 59,5 % ženskega spola.
Raziskava je pokazala, da se večina študentov uči nekajkrat na teden, približno tretjina pa le nekaj dni pred izpiti; največ študentov Pedagoške fakultete. Največ študentov, ki se učijo vsak dan in sproti, je med študenti Fakultete za strojništvo in Medicinske fakultete. Skoraj polovica študentov se uči manj kot 2 uri na dan, od tega dobri dve tretjini študentov Fakultete za šport.
Največ sprotnega učenja zahtevata Fakulteta za strojništvo in Medicinska fakulteta, saj skoraj dve tretjini študentov Medicinske fakultete in polovica študentov Fakultete za strojništvo samostojnemu študiju namenijo 2–4 ure na dan. Rezultati bi lahko bili povezani z občutki preobremenjenosti zaradi študija. Študenti Medicinske fakultete so najverjetneje obremenjeni s predavanji in kliničnimi vajami, saj študirajo manj časa na dan kot študenti Fakultete za strojništvo, a se hkrati počutijo bolj obremenjeni zaradi študija.
Večina študentov spi 7–8 ur na dan, toliko spi več kot polovica študentov 1. letnika, kar je več od ameriških študentov zaradi preobremenjenosti z dejavnostmi. Nove generacije študentov hodijo spat kasneje, spijo manj in zato navajajo težave s študijem (Maslowsky in Ozer, 2014). Pomanjkanje spanca ima na dolgi rok negativne učinke na posameznikovo zdravje in počutje. Nezadostni nočni počitek lahko vodi do večjih možnosti za poškodbe, manjše produktivnosti pri delu, povečane utrujenosti in zdravstvenih težav. Že kratkotrajno pomanjkanje spanja vodi v zaspanost ter upad osnovnih kognitivnih funkcij, kot so budnost, pozornost in hitrost odziva (Škulj, 2018; Kajtna, Štukovnik in Dolenc Grošelj, 2011).
Skoraj polovica študentov občasno občuti stres, dobra tretjina pogosto oziroma vsak dan, največ študentov Medicinske fakultete in najmanj študentov Fakultete za šport. Občutek napetosti, stres in pritiske občuti več študentk kot študentov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem, v zadnjih štirih letih se je povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci (Jeriček Klanšček in Hribar, 2018).
Ugotovili smo, da je najpogostejši vzrok za občutek napetosti, stresa ali velikega pritiska na študente obremenitev zaradi študija. Najbolj obremenjeni zaradi študija se čutijo skoraj vsi študenti Medicinske fakultete ter večina študentov Pedagoške fakultete in Fakultete za strojništvo. Najmanj obremenjeni so študenti Fakultete za šport in Ekonomske fakultete.
Zanimivo je, da študenti Pedagoške fakultete pogosto občutijo stres (takoj za študenti Medicinske fakultete) in se v večini čutijo obremenjeni zaradi študija (87,2 %), kljub temu da samostojnemu študiju posvetijo veliko manj časa kot študenti Fakultete za strojništvo in Medicinske fakultete. Nedavna raziskava med študenti Medicinske fakultete v Ljubljani in Mariboru je pokazala, da najvišjo raven stresa študentom obeh fakultet predstavljajo akademsko povezani stresorji, sledijo jim osebni stresorji (Kokalj in Bilban, 2015).
Visok odstotek obremenjenosti zaradi študija je med študenti 1. letnika. Sklepamo lahko, da so študenti 1. letnika bolj obremenjeni zaradi spremembe sistema iz srednje šole oziroma gimnazije na fakulteto. Bolj obremenjene zaradi študija se v veliki večini čutijo ženske. Izpiti, družina in problemi z odnosi jim pogosteje kot moškim predstavljajo vire stresa (Steenberger, Allan in Ralph, 1993; Ronald, 1993).
Le nekaj dni pred izpiti se uči mnogo več študentov 3. letnika kot 1. letnika. Dejstvo, da študenti 3. letnika namenijo učenju manj sprotnega dela kot študenti 1. letnika, bi lahko razložili s tem, da se obremenitve tekom študija zmanjšujejo, ali pa se študenti zgolj navadijo na študijski sistem in znajo bolje razporejati čas. Manj kot petina študentov navaja kot vzrok za občutek napetosti, stresa ali velikih pritiskov probleme v medsebojnih odnosih, še manjši delež študentov pa osamljenost.
Tudi za večino pakistanskih študentov medicine so najmočnejši stresorji izpiti in profesorji, sledijo problemi z razmerji, problemi v družini in domotožje (Shaikh idr., 1993). Več kot dve tretjini vseh študentov izbranih fakultet Univerze v Ljubljani z nekaj truda obvladujeta napetost. Skoraj tri četrtine študentov kot metodo za obvladovanje napetosti navajajo športno dejavnost, predvsem študenti Fakultete za šport, ki se verjetno najbolj zavedajo pomena redne športne dejavnosti. Naša raziskava je pokazala, da je športno nedejavnih 5 % študentov izbranih ljubljanskih fakultet. Največ (40 %) se jih ukvarja s športom od 3- do 5-krat na teden, 35 % se jih ukvarja od 1- do 2-krat na teden, in 20 % več kot 5-krat na teden, večinoma od 30 do 60 minut.
Majerič (2015) je v raziskavi, v kateri je sodelovalo 1390 študentov in študentk Univerze v Ljubljani, ugotovil, da v zadnjem desetletju prihaja do povečevanja deleža športno aktivnih študentov. V letu 2012/13 se je v primerjavi z letom 2001/02 povečal delež športno aktivnih študentov s 60,4 % na 76,8 % (Majerič, 2015), še vedno pa je stanje njihovega telesnega fitnesa na nižji ravni, kot bi lahko bil (Starc idr., 2016). Raziskava Majeriča in Zurčeve (2016) je potrdila pomembnost športa za slovenske študente; največ se jih ukvarja s športom 2- do 3-krat na teden v skupnem obsegu od 3 do 5 ur na teden v neorganizirani obliki. Redno športno dejavnih je 79,9 % študentov in 76,8 % študentk.
Športna dejavnost je temelj zdravega načina življenja. Pri tem pa je seveda zelo pomembna tudi ustrezna prehrana. Skoraj tretjina študentov je kot metodo za spopadanje z napetostjo navedla skrb za uravnoteženo prehrano in vzdrževanje normalne telesne teže, kjer je najvišji odstotek zaznati med študenti Medicinske fakultete in med ženskami, ki se verjetno bolj zavedajo pomembnosti zdrave prehrane.
Dobra petina študentov je kot metodo za obvladovanje stresa navedla tehnike sproščanja, med katerimi je bilo največ študentov Ekonomske fakultete in študentov 3. letnika. Študentom v ZDA najpogosteje pomagajo pogovor z družino in prijatelji, prostočasne aktivnosti, športna dejavnost, socialna podpora, svetovalna služba in obšolske dejavnosti (Pierceall in Keim, 2007; Chang, Eddins Folensbeee in Coverdale, 2012), raziskave med študenti v drugih državah pa kot metode za obvladovanje stresa navajajo druženje s prijatelji, spanje, glasbo, šport, izolacijo in študij (Podstawski, Gornik in Gizinska, 2013; Shaikh idr., 1993). Ženske v stresnih časih raje študirajo in spijo, medtem ko se moški raje družijo s prijatelji, igrajo šport ali se izolirajo (Shaikh idr., 1993).
Z raziskavo smo želeli analizirati stres in spoprijemanje z njim pri študentih izbranih fakultet Univerze v Ljubljani. V bodoče bi bilo smiselno spremljati isto populacijo študentov skozi vsa leta njihovega študija, saj bi tako lahko sledili spremembam njihovega življenjskega sloga in razvoju izgorelosti. S tem bi tudi spremljali učinkovitost preventivnih programov. S pričujočo raziskavo smo sicer dobili podatke o različnih fakultetah Univerze v Ljubljani, saj nas je zanimal pojav stresa in spoprijemanje z njim na povsem različnih programih študija, a bi bilo v prihodnosti dobro zajeti vse fakultete Univerze v Ljubljani in tudi drugih Univerz v Sloveniji ter vse letnike, saj bi s tem izboljšali reprezentativnost vzorca.
Koristno bi bilo še podrobneje raziskati njihov odnos in stališča do dejavnikov življenjskega sloga, koliko so osveščeni o zdravem življenjskem slogu in kolikšen je interes za izobraževalne programe na to temo ter interes za različne delavnice o metodah obvladovanja stresa in izgorelosti. Znanje je namreč eden od prvih pogojev za začetek razmišljanja o spremembi tveganega vedenja, ki posledično vodi k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Tudi v predhodnem izobraževanju (v osnovni in srednji šoli) bi bilo treba več pozornosti nameniti razvijanju različnih programov za učinkovitejše obvladovanje stresa pri mladih.
Gre predvsem za spodbujanje pozitivne samopodobe in samozaupanja, razvijanje socialnih spretnosti, učenje reševanja problemov, spoznavanje različnih tehnik sproščanja ter spodbujanje k zadostni in primerni športni dejavnosti za zmanjševanje učinkov stresa pri mladih. Študenti, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, so namreč manj podvrženi simptomom depresije, stresu in prekomerni telesni masi ter so tudi bolj zadovoljni s svojim življenjem. Pomembno je, da se študenti tudi preko športnega udejstvovanja znajo spoprijemati s stresom in privzemati vedenja za krepitev zdravja.
Z raziskavo smo izpostavili problem stresa in spoprijemanje z njim pri študentih izbranih fakultet Univerze v Ljubljani. Z nadaljnjim raziskovanjem in pripravo učinkovitih ukrepov bi lahko izboljšali kakovost življenja študentov, kar bi tudi kasneje pripomoglo k manjši izgorelosti na delovnem mestu, ker bi se mladi že kot študenti bolje zavedali tega problema in poznali ustrezne preventivne ukrepe.
Preberite si več o tem: Stres in spoprijemanje s stresom pri študentih Univerze v Ljubljani
Preberite si več o izgorelosti pri študentih Univerze v Ljubljani
