KREATIVNE TEHNIKE KOT POMOČ PRI IZGORELOSTI

Izgorelost lahko močno vpliva na naše profesionalno in osebno življenje, vendar obstaja več kreativnih tehnik, ki lahko pomagajo pri obnovi naše energije. Kreativnost ni zgolj umetniško izražanje, temveč terapevtsko orodje, ki omogoča globoko povezovanje s samim seboj in svojimi čustvi. Dnevniški zapisi, art terapija, glasbena terapija, gibalne tehnike in celo kuhanje delujejo kot učinkovite metode za soočanje z izgorelostjo. Spoznajte, kako te aktivnosti ne le zmanjšujejo stres, ampak tudi spodbujajo stanje 'flow', ki pomaga pri mentalni regeneraciji. Vabim vas, da odkrijete, kako lahko te kreativne prakse obogatijo vaše življenje in vam pomagajo vzpostaviti boljše duševno zdravje.
izgorelost

Izgorelost je stanje duševne, čustvene in fizične izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajne izpostavljenosti stresu, predvsem na delovnem mestu. Ko se počutimo izgorele, pogosto izgubimo motivacijo in strast do dejavnosti, ki so nas nekoč veselile. Vendar pa lahko kreativne tehnike nudijo svež pristop k obnovi našega duševnega zdravja. Različne oblike kreativnega izražanja so se izkazale kot izjemnega pomena pri soočanju z izgorelostjo. Terapija s pomočjo umetnosti je priznana metoda, ki se uporablja za obravnavanje širokega spektra psiholoških težav.

Kako kreativnost pomaga pri izgorelosti?

Kreativnost je lahko terapevtska, saj omogoča izraz čustev, ki jih je težko ubesediti. Ustvarjanje umetnosti ali angažiranje v kreativnih aktivnostih lahko deluje kot oblika samopomoči, ki zmanjšuje stres, izboljša razpoloženje in poveča osebno zadovoljstvo. Poleg tega kreativne aktivnosti kot so slikanje, pisanje, kiparstvo ali celo kuhanje spodbujajo stanje, ki je psihologi poimenovali “flow” – popolna osredotočenost in vključenost v trenutno dejavnost, ki lahko začasno odloži občutke anksioznosti in stresa.

Kreativne tehnike za obvladovanje izgorelosti:

  1. Pisanje za osebno rast: Redno pisanje dnevnika ali vodenje dnevnika hvaležnosti lahko pomaga pri razumevanju in obvladovanju čustev, povezanih z izgorelostjo. Terapevtsko pisanje je močna metoda, ki omogoča globlje introspektivno raziskovanje. Skozi pisanje lahko raziskujemo svoja čustva in misli, proces pa pogosto vodi do novih uvidov in boljšega razumevanja lastnih občutkov in odzivov.
  2. Art terapija: Ustvarjanje umetniških del, kot so risbe, slike, kolaži, ki odražajo osebna čustva, misli in izkušnje. Umetniško izražanje, kot so risanje, slikanje ali kiparjenje, nam omogoča, da nezavedne misli pretvorimo v vizualno formo. Ta proces ne samo da pomaga razkriti skrite čustvene vzorce, ampak tudi spodbuja katarzo in omogoča čustveno olajšanje.
  3. Glasba kot čustveni ventil: Igranje glasbil ali poslušanje glasbe, ki lahko pomiri um in zmanjša občutek izoliranosti. Glasbena terapija omogoča izražanje in razumevanje čustev na način, ki besedam pogosto uide. Lahko pomaga razbremeniti napetosti in spodbuditi čustveno zdravljenje.
  4. Gibalne tehnike: Ples ali joga, ki združujejo telesno aktivnost z umetniškim izrazom, lahko izboljšata tako telesno kot duševno počutje.
  5. Kulinarika: Kuhanje kot kreativni proces lahko deluje terapevtsko, saj zahteva osredotočenost in ponuja konkreten, zadovoljujoč rezultat.
izgorelost

Kreativne tehnike niso le način za zapolnitev prostega časa, ampak so tudi močno orodje za obvladovanje stresa in izgorelosti. Kot psihoterapevtka spodbujam vse, ki čutijo simptome izgorelosti, da v svoj vsakdan vključijo oblike kreativnega izražanja. Ne glede na to, ali gre za slikanje, pisanje, glasbo ali ples, vsaka aktivnost, ki vas navdihuje in sprošča, je lahko korak k boljšemu duševnemu zdravju.

Preberite si več o izgorelosti: IZGORELOST PRI ŠTUDENTIH

Analiza izgorelosti študentov Univerze v Ljubljani

Stress and stress coping strategies among undergratuated students of the University of Ljubljana

Stres in spoprijemanje z njim pri študentih Univerze v Ljubljani

Preberite si več o psihoterapiji izgorelosti:

PSIHOANALIZA IN PSIHOANALITIČNA PSIHOTERAPIJA

GOZDNA KOPEL KOT POMOČ PRI IZGORELOSTI

Po izobrazbi sem doktorica medicine, zdravnica in psihoanalitična psihoterapevtka. Po končanem študiju medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani sem sekundariat in strokovni izpit opravljala v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana sem zaključila enoletni študij psihoterapevtske propedevtike in štiriletni specialistični študij psihoanalitične psihoterapije.

Redno obiskujem supervizijski proces.

Sem članica  Evropskega združenja psihoanalitičnih pristopov Slovenija (EZPPS), ki deluje pod okriljem Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP). Pri svojem delu spoštujem etični kodeks EZPPS.

Verjamem, da je pri delu psihoterapevta ključno tudi delo na sebi, zato je za menoj veliko let osebne izkušnje psihoanalitične psihoterapije.

Med študijem medicine in psihoterapije sem pridobila tudi veliko izkušenj na področju psihiatrije in psihosocialne pomoči. Za raziskovalno nalogo Življenjski slog in izgorelost pri študentih Univerze v Ljubljani sem prejela Prešernovo priznanje (Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani). V sklopu projekta V Odsevu Društva študentov medicine Slovenije na Medicinski fakulteti v Ljubljani sem sodelovala pri promociji mentalnega zdravja in destigmatizaciji duševnih motenj in izvajala izobraževalne delavnice Duševne motnje na slovenskih srednjih šolah in gimnazijah. Znanja iz interne medicine in psihiatrije ter otroške in mladostniške psihiatrije sem pridobivala na praksi v Hospital Universitario de Canarias v Španiji in Texas Medical Center v ZDA. Prostovoljno delo sem opravljala tudi v Centru za mentalno zdravje na Psihiatrični kliniki Ljubljana na Enoti za adolescentno psihiatrijo. Vrsto let sodelujem s Fakulteto za šport pri povezovanju športnih in zdravstvenih vsebin, kjer sem izvajala praktične delavnice za študente. Na tem področju sem soavtorica številnih publikacij, med drugim slovenskih Priporočil za telesno dejavnost nosečnic in univerzitetnega učbenika Aktivna nosečnica; zdrav življenjski slog v nosečnosti in po porodu.