GOZDNA KOPEL KOT POMOČ PRI IZGORELOSTI

Gozdna kopel prinaša koristi za telesno in duševno zdravje s preživljanjem časa v gozdu in temelji na zavestnem opazovanju narave, vdihavanju gozdnega zraka in povezovanju z naravnim okoljem. Dokazano zmanjšuje stres, izboljšuje razpoloženje in krepi imunski sistem. Ta pristop je še posebej učinkovit pri obvladovanju simptomov stresa, anksioznosti, depresije ali izgorelosti. Gozdna kopel je priporočljiva za redno prakticiranje, saj nudi naraven in dostopen način za izboljšanje splošnega počutja in zdravja.
izgorelost

V današnjem hitrem in zahtevnem svetu se mnogi soočajo z občutki izgorelosti. Izgorelost ni le stanje utrujenosti, ampak globoka emocionalna, fizična in mentalna izčrpanost, ki jo povzroča dolgotrajna izpostavljenost stresu. Medtem ko tradicionalne metode zdravljenja igrajo ključno vlogo pri obvladovanju izgorelosti, vse več ljudi odkriva prednosti naravnih terapij. Ena izmed teh je gozdna kopel, ki se osredotoča na umirjanje v naravi in je odlično dopolnilo psihoterapiji. Ta metoda ne poudarja fizične aktivnosti, temveč globoko povezovanje z naravo skozi čute. Vključitev gozdne kopeli v vašo rutino lahko ponudi pomembno olajšanje, ne le pri simptomih izgorelosti. Kot psihoterapevtka spodbujam vsakogar, da preizkusi to čudovito in obnovitveno prakso.

Kaj je gozdna kopel?

Gozdna kopel, znana tudi pod japonskim izrazom “Shinrin-yoku”, ki dobesedno pomeni “kopanje v gozdu”, je praksa, ki spodbuja fizično in mentalno zdravje s preprostim bivanjem v gozdu in zavestnim opazovanjem okolice. Koncept izhaja z Japonske iz 80. let prejšnjega stoletja in je postal pomemben del preventive v japonski medicini, z namenom zmanjševanja stresa, izboljšanja razpoloženja, povečanja energije in izboljšanja splošnega občutka dobrega počutja.

Gozdna kopel in gozdna terapija – naravna rešitev za izgorelost

Gozdna kopel je praksa, ki spodbuja zdravje in dobro počutje z bivanjem v naravi, zlasti v gozdu. Ni zgolj sprehod v gozdu, temelji na zavestnem opazovanju, vdihavanju gozdnega zraka in povezovanju z naravnim okoljem. Gozdna terapija je širši pojem, ki vključuje različne aktivnosti in terapevtske prakse v gozdu, namenjene izboljšanju zdravja in dobrega počutja posameznikov. Poleg pasivnega bivanja v naravi, kot je gozdna kopel, lahko vključuje tudi usmerjene dejavnosti, kot so meditacija, dihalne vaje in umetniško izražanje kot je npr. risanje ali pisanje v naravi.

Kako je gozdna kopel učinkovita pri izgorelosti?

Gozdna kopel lahko ljudem v čustveni stiski prinese oprijemljive koristi. Pomembna je kot preventivno zdravljenje. Raziskave kažejo, da lahko gozdna kopel izboljša duševno zdravje, okrepi imunski sistem, zmanjšuje stres, srčni utrip in krvni tlak. Z umirjanjem uma in telesa v naravnem okolju lahko ta praksa pomaga pri zmanjševanju simptomov stresa, utrujenosti, anksioznosti in depresije.

Pri izgorelosti pomaga z zmanjšanjem stresnega odziva, povečanjem občutka splošnega dobrega počutja in izboljšanjem kakovosti spanca. Ta praksa spodbuja sprostitev in umiritev uma, kar je ključno za obvladovanje simptomov izgorelosti, kot so kronična utrujenost, zmanjšana učinkovitost in čustvena izčrpanost. Z zavestnim vdihavanjem fitoncidov, naravnih spojin, ki jih izločajo drevesa, lahko gozdna kopel izboljša mentalno počutje, spodbuja sprostitev in izboljša kakovost spanja. Poleg tega lahko redna povezava z naravo krepi občutek pripadnosti in pomaga pri obnovi čustvenega ravnovesja.

Kako prakticirati gozdno kopel?

Gozdna kopel ne zahteva nobene posebne opreme ali predhodnega znanja, zaradi česar je dostopna skoraj vsem. Tu je nekaj nasvetov, kako začeti:

  1. Načrtujte redno: Nastavite si določen čas vsak teden za obisk gozda ali parka. Rednost je ključna, saj pomaga vzpostaviti rutino, ki podpira mentalno obnovo.
  2. Brez pričakovanj: Pristopite k gozdni kopeli brez specifičnih ciljev ali pričakovanj. Namen je biti prisoten in se odpreti izkušnji, ne da bi se obremenjevali z rezultati.
  3. Izberite mirno gozdno lokacijo, kjer ne boste moteni.
  4. Izklopite vse elektronske naprave, da se lahko popolnoma osredotočite na trenutek.
  5. Počasi hodite ali sedite, osredotočite se na dihanje in se zavedajte različnih čutnih vtisov.
  6. Preživite vsaj 20-30 minut v naravi, da omogočite telesu, da absorbira naravno okolje.
  7. Osredotočite se na vse čute: ne le na to, kar vidite, temveč tudi na vse, kar slišite in vonjate, dotaknite se trave, dreves, rastlin okrog vas.
  8. Vključite meditativne tehnike: Med hojo ali sedenjem se lahko osredotočite na meditativne tehnike, kot je osredotočenje na dihanje ali izvajanje zavedanja čutov. To vam pomaga umiriti um in poglobiti povezavo z okoljem.
  9. Vključite lahko vadbo: Če se počutite za to, lahko vključite nežne oblike telesne vadbe, kot je joga, ki so zlasti učinkovite v naravnem okolju in pomagajo povezati telo in um.
  10. Povežite se s podobno mislečimi: Čeprav je gozdna kopel pogosto individualna aktivnost, včasih lahko skupinska izkušnja poglobi doživetje. Pridružite se skupini ali organizirajte srečanja s prijatelji, ki cenijo naravo.
  11. Zapišite svoje misli: Po gozdni kopeli si vzemite nekaj minut za zapisovanje svojih misli, občutkov ali opažanj. To lahko pomaga pri procesiranju izkušnje in pri globljem razumevanju lastnih reakcij na naravo.
  12. Bodite potrpežljivi: Prvi obiski gozda morda ne bodo takoj prinesli globokih rezultatov. Potrpežljivost in vztrajnost sta ključna. Vsaka izkušnja je lahko drugačna in prinaša nove uvide.

izgorelost

Gozdna kopel ponuja preprost, a učinkovit način za izboljšanje telesnega in duševnega zdravja, ko med drevesi izkušamo trenutke čuječnosti. Priporočljivo je, da se te dejavnosti izvajajo redno in v različnih letnih časih, da se maksimizirajo njihove koristi. Pomembno je tudi, da so aktivnosti prilagojene posameznikovim potrebam in zmožnostim, pri čemer je poudarek na zavestnem doživljanju in povezanosti z naravo.

Praksa je osredotočena na počasno gibanje, dihanje in zavedanje naravnega okolja, brez posebnega cilja ali fizične vadbe. Potek gozdne kopeli običajno vključuje zavestno preživljanje časa v gozdu, mirno sprehajanje po gozdnih poteh, vdihavanje svežega zraka, opazovanje narave okoli sebe in poslušanje gozdnih zvokov. Z naravo se povezujemo skozi vse svoje čute. Osredotočamo se na svoje čute, da lahko globoko doživimo okolje. Lahko so vključene tudi meditacija, dihalne vaje ali vodene dejavnosti za poglobitev povezave z naravo.

Preživljanje časa v gozdu lahko izboljša mentalno zdravje, spodbudi obnovitvene procese in pomaga pri ponovni vzpostavitvi ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Ponuja priložnost za samorefleksijo in samospoznavanje, ki sta ključna elementa v psihoterapevtskem procesu. Narava služi kot ogledalo, ki odraža naše notranje stanje in spodbuja globlji vpogled v naše življenjske vzorce. Naša telesa še vedno prepoznavajo naravo kot svoj dom. Narava je naša velika učiteljica preko neposrednega izkušanja, uči nas odprtosti, čuječnosti in sprejemanja. Vzemite si čas zase in dovolite naravi, da vas zdravi. Ne pozabite, včasih je najboljše zdravilo prav tisto, ki ga ponuja narava.

Viri:

Hansen, M. M., Jones, R., & Tocchini, K. “Shinrin-Yoku (Forest Bathing) and Nature Therapy: A State-of-the-Art Review.” International Journal of Environmental Research and Public Health, 2017.

Park, Bum-Jin, Tsunetsugu, Yuko, Kasetani, Tamami, Kagawa, Takahide, & Miyazaki, Yoshifumi. “The physiological effects of Shinrin-yoku (taking in the forest atmosphere or forest bathing): evidence from field experiments in 24 forests across Japan.” Environmental Health and Preventive Medicine, 2010.

Kaplan, Stephen and Kaplan, Rachel. “The Experience of Nature: A Psychological Perspective.” Cambridge University Press, 1989.

Preberite si več o izgorelosti: IZGORELOST PRI ŠTUDENTIH

Analiza izgorelosti študentov Univerze v Ljubljani

Stress and stress coping strategies among undergratuated students of the University of Ljubljana

Stres in spoprijemanje z njim pri študentih Univerze v Ljubljani

Preberite si več o psihoterapiji izgorelosti:

PSIHOANALIZA IN PSIHOANALITIČNA PSIHOTERAPIJA

KREATIVNE TEHNIKE KOT POMOČ PRI IZGORELOSTI

©alpestudio
Zasebnost
psihoterapija naja videmšek
Psihoterapija in svetovanje, Naja Videmšek s.p., Matična številka: 9073973000, info@psihoterapija-videmsek.si
Zasebnost
©alpestudio

Po izobrazbi sem doktorica medicine, zdravnica in psihoanalitična psihoterapevtka. Po končanem študiju medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani sem sekundariat in strokovni izpit opravljala v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana sem zaključila enoletni študij psihoterapevtske propedevtike in štiriletni specialistični študij psihoanalitične psihoterapije.

Redno obiskujem supervizijski proces.

Sem članica  Evropskega združenja psihoanalitičnih pristopov Slovenija (EZPPS), ki deluje pod okriljem Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP). Pri svojem delu spoštujem etični kodeks EZPPS.

Verjamem, da je pri delu psihoterapevta ključno tudi delo na sebi, zato je za menoj veliko let osebne izkušnje psihoanalitične psihoterapije.

Med študijem medicine in psihoterapije sem pridobila tudi veliko izkušenj na področju psihiatrije in psihosocialne pomoči. Za raziskovalno nalogo Življenjski slog in izgorelost pri študentih Univerze v Ljubljani sem prejela Prešernovo priznanje (Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani). V sklopu projekta V Odsevu Društva študentov medicine Slovenije na Medicinski fakulteti v Ljubljani sem sodelovala pri promociji mentalnega zdravja in destigmatizaciji duševnih motenj in izvajala izobraževalne delavnice Duševne motnje na slovenskih srednjih šolah in gimnazijah. Znanja iz interne medicine in psihiatrije ter otroške in mladostniške psihiatrije sem pridobivala na praksi v Hospital Universitario de Canarias v Španiji in Texas Medical Center v ZDA. Prostovoljno delo sem opravljala tudi v Centru za mentalno zdravje na Psihiatrični kliniki Ljubljana na Enoti za adolescentno psihiatrijo. Vrsto let sodelujem s Fakulteto za šport pri povezovanju športnih in zdravstvenih vsebin, kjer sem izvajala praktične delavnice za študente. Na tem področju sem soavtorica številnih publikacij, med drugim slovenskih Priporočil za telesno dejavnost nosečnic in univerzitetnega učbenika Aktivna nosečnica; zdrav življenjski slog v nosečnosti in po porodu.


Moje publikacije